Zdravilna aloja
 
 

Zdravilne lastnosti aloje

Uporaba zdravilne aloje

Aloe vera, Aloe arborescens in nekatere druge vrste aloj se uporablja v kozmetiki in v alternativni medicini za zdravljenje raznih bolezni. V industriji se iz listov Aloe vera pridobiva alojin gel in sok.

Aloja je postala zelo popularna rastlina, najprej v ljudskem zdravilstvu, nato v kozmetiki, zadnja dognanja pa ji priznavajo veliko vrednost pri zdravljenju raznih bolezni, med njimi celo pri zdravljenju raka. Na eni strani jo intenzivno uporablja kozmetična industrija, na drugi pa njene zdravilne lastnosti opeva alternativna medicina. Vseeno pred izbiro načina zdravljenja najprej razmislimo o pomembnem načelu:

Pri zdravljenju katerekoli bolezni nikar ne opustimo konvencionalnih načinov zdravljenja!

Informacije o alojah so zelo različne, zato najprej poglejmo, kaj o aloji pravi stroka.

Farmacevtska uporaba aloje

Za uporabo se iz sredice olupljenih listov izloči sluzi v obliki alojinega gela in zgoščen sok, imenovan alojin sok. Iz prerezanega lista se sok izloči sam, tega zberejo ga in s koncentriranjem zgostijo. Alojin sok vsebuje pretežno polisaharidne sluzi, male količine salicilne kisline, encim bradikinazo in tirozinazo. Sluzi delujejo protivnetno in urejajo prebavo. Salicilna kislina deluje protibolečinsko, protivnetno in keratolitično. Encim bradiktinaza naj bi omilil bolečine in deloval protivnetno, tirozinaza pa naj bi preprečevala nastanek hiperpigmentiranih peg na koži.

Zeliščna raba

Alojin gel se uporablja v mazilih in kremah za celjenje ran, opeklin, ekcemov in luskavice in je pogosta sestavina kozmetičnih izdelkov. Veže vodo v losionih in gelih za sončenje, brivskih kremah, balzamih za ustnice, negovalnih kremah in ličilih za obraz. Zgoščen sok je spodbujevalno antrakinonsko odvajalo, ki je po načinu delovanja podobno krhliki ali seni. V obliki čaja se ne uporablja.

Uporabni deli rastline

Za izdelavo raznih pripravkov so uporabni sočni listi. Površina listov je prekrita s tanko voščeno prevleko, zato imajo listi modrikast poprh. Pod tanko povrhnjico je zeleno tkivo s snopi žilnega tkiva. Zeleni del opravlja fotosintezo, žilno snopje pa služi prevajanju snovi po rastlini. Ta vsebuje grenak rumenkast sok, ki se na zraku strdi v alojino smolo. Sredina lista je sestavljena iz mehkega sočnega tkiva iz velikih tankostenskih celic, ki vsebujejo pretežno vodo, iz njega pa se pridobiva alojin gel.

Alojina smola

Alojina smola je posušen izloček iz zunanje listne ovojnice. Glavna učinkovina smole je alkaloid aloin. Ta je močno odvajalo in se je v preteklosti uporabljal pri hudih oblikah zaprtosti. Snovi iz alojine smole naj bi delovale celo protivirusno in protibakterijsko, v majhni količini pa naj bi bila alojina smola v gelu in v napitkih zelo koristna.

Alojin gel

Tisočletja se je iz alojinih listov pripravljala le sušena droga in alojin sok. Alojin gel se je uporabljal le svež tik pred uporabo. Industrijska pridelava alojinega gela iz listov je mogoča šele zadnjih 50 let, odkar je znan postopek konzerviranja gela. Tako je možna uporaba gela tudi v področjih, kjer aloja ne uspeva.

Alojin gel je v naravni obliki mreža celičnine in celuloznih struktur. Pri odstranjevanju gela iz rastline stečejo tudi encimske reakcije, pri katerih pride do utekočinjenja gela. To ne zmanjša koristnosti gela.

Kemijske sestavine aloje

Alojin gel pridobivajo iz sredice alojinih listov. Alojam poberejo liste, jih zvežejo v snope in jih pred obdelavo operejo. Iz listov odstranijo povrhnjico in zunanjo skorjo, sočno sredico pa uporabijo za stiskanje gela. Ta vsebuje le nekaj odstotkov suhe snovi, več kor 95 % je vode. V suhi snovi je največ sluzi, ki so kemisko polisaharidi- ti v vodi nabreknejo in v organizmu delujejo protivnetno in kot sredstvo za čiščenje organizma. Da se ohranijo vse aktivne snovi v gelu in soku, ga je treba izdelati s hladnim postopkom in ga ustrezno konzervirati. Tako uporabljajo gel zunanje pri raznih ognojkih, vnetjih žlez in ustne votline, žrela in pri raznih kožnih alergije. Notranje uporabljamo gel pri vnetjih prebavil in za urejanje prebave. Kompleksni polisaharidi naj bi delovali stimulativno na imunski sistem.

Poleg vode in polisaharidov so v alojinem gelu salicilna kislina, ki deluje analgetično, protivnetno in keratolitično (mehča povrhnjico kože). V alojinem gelu je tudi nekaj prostih sladkorjev, aminokislin, nekaj proteinov, maščob in rastlinskih sterolov. Gel ima vrednost tudi kot prehransko dopolnilo, saj vsebuje tudi minerale - kalcij, natrij, kalij in manjše količine mangana, železa, selena, cinka in magnezija.

Alojin gel in sok vsebujeta tudi vitamine A, C in E. V gelu je tudi vitamin D, za katerega so ugotovili, da skupaj s hormonom melatoninom deluje pri bioloških reakcijah, povezanih z delovanjem svetlobe in staranjem.

V alojinem gelu so prisotni encimi, ki jim pripisujejo velik pomen. Encim bradiktinaza razgrajuje tkivni hormon, ki povzroči nastanek vnetij, bradikinin. Bradiktinaza lahko prepreči nastanek vnetja in omili bolečino. Salicilna kislina, prisotna v gelu, zavira nastajanje tkivnih regulatorjev vnetja - prostaglandinov. V alojinem gelu je encim tirozinaza, ki razgrajuje tirozin, ki je krivec za nastanek kožnega pigmenta melanina. Tirozinaza naj bi tako preprečevala nastanek rjavih hiperpigmentiranih peg na koži obraza in rok pri starejših osebah. Starostne pege so področja kože s preveč kožnega barvila melanina. Ta nastaja iz aminokisline tirozin v celicah, imenovanih melanociti. Tirozinaza, ki razgrajuje tirozin, naj bi tako preprečila tvorbo melanina in nastanek starostnih peg.

Gel vsebuje še encime fosfatazo, amilazo, katalazo, celulazo, lipaze, proteaze in kreatin fosfokinazo. Ti naj sodelovali pri urejanju prebave.

Bolj natančen opis snovi in njihovega delovanja je opisan na posebni strani o kemijski sestavi aloj in delovanje njihovih snovi na organizme.

Alojin gel so v začetku raziskovali američani za potrebe vojske pri zdravljenju ran in opeklin, kjer se je aloja pokazala kot zelo obetavna. Poleg ugodnega vpliva na poškodbe kože se je alojin gel pokazal tudi pri raznih obolenjih prebavil.

Alojin gel pospeši celjenje ran in opeklin. Verjetno deluje tako, da sluzi rano površinsko zaščitijo in obenem omogočijo zračnost. Gel poškodovani koči ohranja vlažnost, snovi v gelu pa blažijo vnetje. Alojin gel naj bi povzročil tudi tako imenovan emolientni učinek - zaščitil naj bi rano pred zunanjimi dražljaji.

Raziskave z alojinim gelom so pokazale protimikrobno delovanje na najpogostejših vrstah bakterij, Staphylococcus aureus, Echerichia coli, Pseudomonas aeruginosa in Klebsiella pneumoniae. Alojin gel naj bi preprečeval infekcije ran in tako omogočal njihovo hitrejše celjenje.

Danes se največ alojinega gela uporabi v kozmetiki. Raziskave so pokazale, da uporaba alojinega ekstrakta v kremah poveča količino topnega kolagena v koži. Pri tem gre verjetno za spodbujanje fibroblastov, ki pod vplivom določenih snovi iz alojinega gela tvorijo več kolagena. Domneva se, da ta učinek lahko upočasni staranje kože. Koža je namreč sestavljena iz zunanjega sloja, debelejšega sloja dermisa (usnjica) in je večinoma sestavljena iz kolagena. Ta je razporejen v snope vlaken in daje skupaj z elastičnimi vlakni koži elastično voljnost. Kolagen v koži tvorijo posebne celice fibroblasti. S staranjem se iz kože izgubljajo tako elastična kot kolagenska vlakna, zato se koža stanjša in postane zgubana.

Pasteriziran alojin gel nekaterih od teh snovi ne vsebuje, ker se pri toplotni obdelavi uničijo.

Alojin sok

Alojin sok pridobivajo naravnega, s hladnim stiskanjem pridobljenega alojinega gela. Hladno stiskan sok ohrani encime, medtem ko pri postopku s pasterizacijo razpadejo ali pa izgubijo aktivnost.

Alojin sok deluje podobno kot gel.

Konzervansi v soku aloe vere

Hladno stiskan alojin sok vsebuje tudi konzervanse, sicer bi se v zelo kratkem času pokvaril. Najpogosteje uporabljena konzervansa sta kalijev sorbat ali natrijev benzoat. Od količine dodanega konzervansa je odvisen tudi rok trajanja izdelka. Pred nakupom torej preverite, koliko konzervansov vsebuje izdelek. Sokovi, ki se prodajajo na našem trgu, imajo od 0,2% pa celo do 2,5% konzervansov.

Priporočljiva dnevna količina soka Aloe vera

Na trgu se pojavljajo različni pripravki iz sokov Aloe vera. Proizvajalci trdijo, da je njihov sok 100%, vendar priporočajo različne dnevne količine zaužitega soka. Kljub temu lahko določimo optimalno dnevno količino zaužitega soka za zdravega odraslega človeka. Ti naj zaužijejo okoli 30 ml soka dnevno, starejši, bolni in športno aktivni pa okoli 60 ml dnevno. Ljudje z oslabelim imunskim sistemom in tisti, ki so v procesu zdravljenja, ga lahko zaužijejo celo do 250 ml dnevno. Brez škode pa lahko uživamo do 60 ml soka dnevno.

Sok je priporočljivo zaužiti v dveh obrokih, zjutraj in zvečer, najbolje pred obrokom. Ker je malce grenak, ga lahko mešamo s kakšnim sadnim sokom.

Novejša dognanja

Raziskave na poskusnih živalih le delno potrjujejo zdravilne lastnosti alojinih sluzi. Predpostavili so več mehanizmov delovanja kemijskih sestavin aloje, ker pa so te kemijsko šibke, najverjetneje poškodovano površino zaščitijo le mehansko, velika količina vezane vode pa zaradi hlajenja blaži vnetja. Celokupni listni izvleček (gel in sok) verjetno deluje protivnetno in protirevmatično zaradi antrakinonskih spojin v soku, na padec sladkorja v krvi pa vplivajo zaenkrat še nedefinirane sestavine. Sok (ne pa tudi gel) vsebuje aloe-emodin, ki zavre rakavost belih krvničk na poskusnih živalih, vendar obstajajo tudi laboratorijski izsledki, pri katerih se je snov pokazala kot kancerogena. S tega stališča moramo biti pozorni, na kaj se analize nanašajo.

Stranski učinki in strupenost ter prepovedi in opozorila

Za gel stranski učinki niso znani, antrakinoni iz soka pa pri visokih odmerkih povzročijo drisko in odvisnost pri čezmernem jemanju, zato so zdravilsko uporabni le standardizirani pripravki za zdravljenje akutnega zaprtja. Zunanje smejo alojin gel rabiti tudi nosečnice in doječe matere, notranje pa je alojin sok z vsebujočimi antrakinoni prepovedan med nosečnostjo in se sme rabiti le izjemoma med dojenjem.

Lekarniško mnenje

Alojin gel, ki se pridobiva iz listne sredice, vsebuje predvsem kemično šibko-dejavne polisaharide in lipide. Zgoščen grenki rumenorjavi sok iz listne skorje vsebuje antrakinonske spojine z močnim odvajalnim učinkom. Alojo kot odvajalo sta nadomestili krhlika in sena. Podatki o zdravljenju opeklin z alojinim gelom si nasprotujejo, vsekakor pa ne glede na izsledke alojin gel kožo hladi in ščiti.

Področja zdravljenja v alternativni medicini

Aloja ima po izročilu in po izsledkih zelo širok spekter delovanja:

- krepi obrambni sistem organizma
- čisti kri in izloča strupe iz organizma
- zavira razvoj bakterij in glivic
- blaži vnetja in deluje protivirusno
- blaži bolečine in dobro vpliva na alergije
- vzpodbuja delovanje krvnega obtoka, prebavnega sistema, jeter,zolca in ledvic.
- na organizem deluje regenerativno
- stimulira imunski sistem organizma
- blaži bronhitis, astmo in vnetja grla
- zmanjšuje sladkor in holesterol v krvi
- pomaga pri vnetju oci, pri sivi mreni in izboljšuje vid
- ugodno vpliva na težave s prebavo, želodca in črevesja
- zmanjša težave pri kožnih boleznih, opeklinah, omrzlinah, psoriazi, ekcemih in herpesu
- pomaga pri boleznih okostja, pri revmi, artritisu, hemeroidih in težavah z žilami.

Farmacevtski status

Slovenska zdravilska zakonodaja po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin. Alojin gel se razvršča v najvarnejšo skupino H (enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah in če se ne prodaja za določen zdravilni namen). Zgoščen listni sok se razvršča v najzahtevnejšo skupino ZR, ki se lahko uporabi le za izdelavo zdravil z režimom izdajanja na recept.

Viri

Reynolds, T (ed) Aloes: The genus Aloe. CRC Press. ISBN 978-0415306720

NAMIBIA - WINDHOEK

Shelton RM: Aloe vera, Its chemical and therapeutic properties

Suga T, Hirata T: Te efficacy of the Aloe plants chemical constituents and biological activities

Wichtl M: Herbal drugs and phytopharmaceuticals

Atherton P: Aloe vera- Myth or medicine

Barcroft A: Aloe vera, Nature's legendary healer

Danhof IE: Aloe in cosmetics - Does it do anything?

Grindlay D, Reynolds T: Ahe Aloe vera phenomenon: A review of the properties and modern uses of the leaf parenchyma gel

Haller JS: A drug for all seasons, Medical and pharmacological history of Aloe

Ray H: An updated review of Aloe vera

http://dermatalk.com/blogs/reviews/the-secret-behind-aloe-vera-plant/#

Slike drevesastih aloj.

Hermann Jacobsen: Das sukkulenten lexikon

Werner Rauh: Die Grossartige Welt der Sukkulenten

Doreen Court: Succulent flora of southeren Africa

Schmidt JM, Greenspoon JS (1991). "Aloe vera dermal wound gel is associated with a delay in wound healing". Obstet Gynecol 78 (1): 115-7. PMID 2047051.

Richardson J, Smith JE, McIntyre M, Thomas R, Pilkington K (2005). "Aloe vera for preventing radiation-induced skin reactions: a systematic literature review". Clin Oncol (R Coll Radiol) 17 (6): 478-84. PMID 16149293.

Ernst E, Pittler MH, Stevinson C (2002). "Complementary/alternative medicine in dermatology: evidence-assessed efficacy of two diseases and two treatments". Am J Clin Dermatol 3 (5): 341-8. PMID 12069640.

Final report on the safety assessment of Aloe andongensis extract, Aloe andongensis leaf juice, Aloe arborescens leaf extract, Aloe arborescens leaf juice, Aloe arborescens leaf protoplasts, Aloe barbadensis flower extract, Aloe barbadensis leaf, Aloe barbadensis leaf extract, Aloe barbadensis leaf juice, Aloe barbadensis leaf polysaccharides, Aloe barbadensis leaf water, Aloe ferox leaf extract, Aloe ferox leaf juice, and Aloe ferox leaf juice extract". Int. J. Toxicol. 26 Suppl 2: 1-50. 2007. 10.1080/10915810701351186. PMID 17613130.

Tanaka M, Misawa E, Ito Y, Habara N, Nomaguchi K, Yamada M, Toida T, Hayasawa H, Takase M, Inagaki M, Higuchi R (2006). "Identification of five phytosterols from Aloe vera gel as anti-diabetic compounds". Biol. Pharm. Bull.=) 29 (7): 1418-22. 10.1248/bpb.29.1418. PMID 16819181.

"Status of certain additional over-the-counter drug category II and III active ingredients. Final rule". Fed Regist 67 (90): 31125-7. 2002. PMID 12001972.

Josef H. Kaiser: Novi veliki Kneippov priročnik

Test Aloe vera na bolnikih s sindromom razdraženega črevesja

 

Aloe Arborescens - zdravilna aloja

Zdravilni učinki aloje se potrjujejo z več kot štiritisočletno zgodovino uporabe aloje. Novejša dognanja utrjujejo status aloje v medicini, alternativni medicini in v kozmetiki.

Na zalogi imamo vedno nekaj zdravilnih aloj. Pokličite nas!
 

AstroKaktus d.o.o., Cesta Zasavskega bataljona 28, 1270 Litija - GSM 051 609 601

Vrtnarija AstroKaktus